6. februar 2024, večnamenska dvorana Osnovne šole Log-Dragomer
Osrednja kulturna prireditev v znamenju kulturne dediščine
Kulturo umetniško društvo Kosec je združilo osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo glinenih ploščic s starimi hišnimi imeni.
Za slovesen uvod v dogodek je poskrbela pevska sekcija društva MePZ Mladi po srcu pod vodstvom Iztoka Urbanca. Nato je spregovoril župan Občine Log–Dragomer Miran Stanovnik, ki je poudaril, kako pomembni členi kulturnega delovanja so vsi tisti, ki v lokalnem okolju skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, in ob tem posebej izpostavil, da mora biti kultura dostopna vsem, ne le izbrancem.
V Sloveniji je močno razvita mreža ljubiteljske kulture, med katero sodi folklorna dejavnost. Gre za glasbeno in oblačilno dediščino ter seveda plese, ki jih štejemo pod živo kulturno dediščino. Ob tem nas veseli dejstvo, da se z njo spoznavajo že osnovnošolci. Kako dobro jim gre, so tokrat pokazali člani Otroške folklorne skupine Nageljček, ki že sedmo leto uspešno deluje v okviru KUD-a Kosec pod mentorstvom Nataše Kogovšek. Dejavnost obiskuje trinajst otrok prve triade Osnovne šole Log–Dragomer, starih od 7 do 9 let. Najprej so v spletu Gremo po hruške prikazali igrivost otrok, ki se znajo poveseliti, se zabavati in si tudi malo ponagajati. Potem so zaplesali še dva plesa – »zibenšrit« in »mrzulin«, na harmoniki pa jih je spremljala Branka Štrukelj.
Po tej iskrivi in nagajivi točki mladih folkloristov je na oder ponovno prišel župan Miran Stanovnik s prijetno nalogo – podelil je posebno občinsko priznanje – Županovo petko. Gre za priznanje, ki se podeljuje posameznikom, organizacijam ali društvom za izjemne enkratne dosežke in prispevke, ki so pomembni za razvoj, delovanje ter promocijo občine. Tokrat ga je prejel Marjan Gregorčič, ki je ljubiteljski zgodovinar in je našel že celo vrsto zanimivih zgodovinskih podatkov, do katerih se je dokopal ob svojem večletnem brskanju po starih arhivih, zbirkah, knjigah ter pogovorih z domačini. Poleg naštetega mu je uspelo doseči, da so na Inštitutu novejše zgodovine vpisali vse preminule ložanske vojake v register vseh umrlih v prvi svetovni vojni.
Prireditev se je potem nadaljevala z glasbo in s Prešernom, kot se za obeleževanje kulturnega praznika spodobi. KUD Kosec je v goste povabil odlično vokalno zasedbo Garažni decet iz Škofje Loke, ki se je leta 2017 rodila iz čiste ljubezni do ljudske glasbe in predvsem do domače slovenske besede. Kljub temu, da v zadnjem času njihov glasbeni program posega tudi po zahtevnejših tujih in domačih umetnih skladbah, so glavnina še vedno slovenske ljudske, narodne in ponarodele melodije. V vseh letih ustvarjanja so nastopili na mnogih koncertih kot gostje, organizirali pa že tudi nekaj lastnih koncertov. V tem »paketu« se jim je pridružil še en Škofjeločan Gašper Murn, sicer srednješolski profesor, drugače pa vsestranski kulturni ustvarjalec, pevec, igralec in režiser. Na odrske deske je prvič resno stopil v letu 2006, in sicer na Loškem odru v Škofji Loki, kjer deluje in ustvarja še danes. Ob prepletanju Prešernove poezije in prepevanju prelepih slovenskih narodnih pesmi so Garažni decet kot tudi Gašper Murn publiko s svojim nastopom zares navdušili.
Zadnji del prireditve namenjen zaključku projekta Stara hišna imena
Tega je Kulturno umetniško društvo Kosec izpeljalo v sodelovanju z Občino Log–Dragomer. O njegovi pomembnosti in sami izpeljavi je spregovorila predsednica Kulturno umetniškega društva Kosec – Anica Vengust. Povedala je, da je bil cilj tega projekta ohraniti hišna imena kot del žive kulturne, etnološke in jezikovne dediščine, ohranitev prepoznavnosti hiš po njihovih starih imenih ter obuditev nekaterih že pozabljenih imen. Podatki za seznam hišnih imen v brošuri, ki so jo ob tej priložnosti izdali, so bili pridobljeni s pregledom zgodovinskih virov. Ker drugi pisni viri ne obstajajo, so se morali zanašati predvsem na Status Animarum iz leta 1900, Kataster iz leta 1939 ter na pogovore s starejšimi krajani, domačini. Kot je pojasnila Anica Vengust, se lahko prav njim zahvalijo, da je bil popis hiš sploh mogoč. Projekt se je zaradi korone nekoliko zavlekel, soočili so se tudi z dilemo, ali bi sledili knjižnemu ali narečnemu zapisu imen na tablicah. Po posvetu s strokovnjaki so ugotovili, da je pomemben etnološki zapis, torej zapis po izgovoru, s čimer se v čim večji meri ohrani domačijski izgovor in zapis. S tem je poudarjena tudi etnološka posebnost teh krajev. Pri izdelavi in obliki glinenih tablic s starimi hišnimi imeni je bila želja vseh, ki so ta projekt peljali, da so predvsem preproste in imajo pridih tradicije. Izdelane so iz gline v barvi zemlje. Poleg domačega hišnega imena imajo vgraviran tudi grb občine. Izdelal jih je Niko Zupan, strasten umetnik keramike iz Šenčurja, ki se s tem profesionalno ukvarja.
Anica Vengust je ob koncu svojega nagovora izrazila prepričanje, da projekt Stara hišna imena poleg ohranjanja kulturne dediščine krepi splošno zavedanje ljudi o pomenu ohranjanja ustnih izročil in narečij ter ustvarja medgeneracijski most z mlajšo generacijo. Naredili so vse, da bo dediščina lokalnih krajev živela še naprej v pristni obliki. Največ zaslug za zbiranje starih hišnih imen in podatkov je pripisala ljubiteljskemu zgodovinarju Marjanu Gregorčiču in se mu ob tem zahvalila.
Zato, da so tablice s starimi hišnimi imeni prišle v prave roke in prav tako pri izdaji pripadajoče brošure, so veliko delo opravile tudi: urednica brošure Ana Mrzlikar, oblikovalka Barbara Nardoni in predsednica Kulturno umetniškega društva Kosec Anica Vengust.
Po podelitvi je dogodek s pesmijo zaključila vokalna zasedba Garažni decet.
Prireditev so podprli: Osnovna šola Log–Dragomer z večnamenskim prostorom, vrtni center Gašperlin, pekarna Dorart Pek, zahvala pa velja tudi vsem gospodinjam za sladko pecivo.
tekst: Andreja Čamernik Rampre, foto: V. L. in I.U.